|
Mnogi starši se zavedajo,
da njihova odločitev med bombažnimi plenicami ali plenicami za enkratno
uporabo bistveno vpliva na okolje.
Če je otrok vso dobo
povijanja povit v plenice za enkratno uporabo, to pomeni 5000 do 6000
plenic na otroka oziroma eno tono težak kup smeti, razgradljiv v 500
letih.
Seveda tudi proizvodnja in
pranje bombažnih plenic nekoliko onesnažujeta okolje. Glede proizvodnje
veliko povedo podatki Združenja RNA iz Velike Britanije: "Proizvodnja
plenic za enkratno uporabo terja 3,5-krat več energije, 8,3-krat več
neobnovljivih virov ter 90-krat več obnovljivih virov kot proizvodnja
pralnih plenic. Pri proizvodnji plenic za enkratno uporabo se ustvarja
60-krat več odpadkov in 2,3-krat več odpadne vode kot pri proizvodnji
bombažnih plenic."
Ne onesnažujejo okolja samo
kupi uporabljenih plenic za enkratno uporabo, zelo ga onesnažujeta tudi
njihova proizvodnja in transport, na kar navadno niti ne pomislimo.
Kolikšno onesnaževanje
prinaša pranje plenic? Pri enkratnem pranju v pralnem stroju porabimo
približno 60 litrov vode, kar je enaka količina kot pri štirikratnem
praznjenju WC-kotlička. Odpadkov pri uporabi bombažnih plenic ni. Blato se
očisti v straniščno školjko - tja, kamor sodi. Očitno pranje bombažnih
plenic bistveno manj obremenjuje okolje kakor odpadne plenice za enkratno
uporabo.
Sporno je tudi odlaganje
blata v plenicah za enkratno uporabo na odprta smetišča, saj prinaša
nevarnost za podtalnico in širjenje bolezni z insekti. Praviloma naj bi se
blato iz plenice za enkratno uporabo, preden jo odvržemo, očistilo v
stranišče. A kdo to počne?
O tem,
da so bombažne pralne plenice bistveno bolj ekološke, pričajo tudi
podatki, kako v nekaterih razvitejših državah stimulirajo starše k uporabi
takih plenic. Tako na primer v nekaterih predelih Avstrije starši, ki
kupijo take plenice, dobijo povrnjenih približno sto evrov.
|