Mnogi starši se zavedajo, da njihova odločitev med bombažnimi plenicami ali plenicami za enkratno uporabo bistveno vpliva na okolje.

Če je otrok vso dobo povijanja povit v plenice za enkratno uporabo, to pomeni 5000 do 6000 plenic na otroka oziroma eno tono težak kup smeti, razgradljiv v 500 letih.

Seveda tudi proizvodnja in pranje bombažnih plenic nekoliko onesnažujeta okolje. Glede proizvodnje veliko povedo podatki Združenja RNA iz Velike Britanije: "Proizvodnja plenic za enkratno uporabo terja 3,5-krat več energije, 8,3-krat več neobnovljivih virov ter 90-krat več obnovljivih virov kot proizvodnja pralnih plenic. Pri proizvodnji plenic za enkratno uporabo se ustvarja 60-krat več odpadkov in 2,3-krat več odpadne vode kot pri proizvodnji bombažnih plenic."

Ne onesnažujejo okolja samo kupi uporabljenih plenic za enkratno uporabo, zelo ga onesnažujeta tudi njihova proizvodnja in transport, na kar navadno niti ne pomislimo.

Kolikšno onesnaževanje prinaša pranje plenic? Pri enkratnem pranju v pralnem stroju porabimo približno 60 litrov vode, kar je enaka količina kot pri štirikratnem praznjenju WC-kotlička. Odpadkov pri uporabi bombažnih plenic ni. Blato se očisti v straniščno školjko - tja, kamor sodi. Očitno pranje bombažnih plenic bistveno manj obremenjuje okolje kakor odpadne plenice za enkratno uporabo.

Sporno je tudi odlaganje blata v plenicah za enkratno uporabo na odprta smetišča, saj prinaša nevarnost za podtalnico in širjenje bolezni z insekti. Praviloma naj bi se blato iz plenice za enkratno uporabo, preden jo odvržemo, očistilo v stranišče. A kdo to počne?

O tem, da so bombažne pralne plenice bistveno bolj ekološke, pričajo tudi podatki, kako v nekaterih razvitejših državah stimulirajo starše k uporabi takih plenic. Tako na primer v nekaterih predelih Avstrije starši, ki kupijo take plenice, dobijo povrnjenih približno sto evrov.