Dragi (bodoči) starši:
Razvoj pralnih plenic je od časov tetra plenic, sponk in plastičnih prekrivnih hlačk neskončno napredoval. Danes nam plenic ni več treba niti namakati niti likati, prekrivne hlačke pa so narejene iz materialov, ki čudovito dihajo. Uporaba hlačnih plenic je tako preprosta, da se niti očetje ne branijo več previjanja. Tukaj je nekaj koristnih "zvijač", ki sem jih potegnila iz družinske zakladnice izkušenj s sodobnimi pralnimi plenicami in se vse po vrsti odlično obnesejo pri previjanju najinih hčerk Hane in Line.

1. Mreža za vedro za plenice:
Umazanih plenic ni potrebno namakati v vodi. Lahko jih odlagamo v prazno vedro, kjer bodo počakale na pranje tudi po več dni. Poskrbimo le, da bo vedro tesno pokrito s pokrovom. Plenice, ki niso namočene, širijo od sebe dosti manj neprijetnih vonjav, lahko pa v vedro kanemo tudi kapljico eteričnega olja sivke ali čajevca, da bo vsebina bolj dišeča. Da se nam umazanih, v vedro odvrženih plenic pozneje ne bi bilo treba več dotikati, lahko prazno vedro obložimo z mrežasto vrečo, ki jo potem, ko je polna in ko je čas za pranje, kratko malo z vsebino vred prestavimo v pralni stroj (vreča naj ostane odprta in plenice bodo šle med pranjem same iz nje). Na ta način se izognemo nepotrebnemu rokovanju z umazanimi plenicami. Mrežasto vrečo lahko kupimo ali naredimo sami, pazimo le, da je dovolj velika. Meni jo je naredila mama kar iz ostankov blaga za prosojne zavese.

2. Pranje in pralni prašek:
Plenice peremo brez mehčalca, saj ta na plenicah ustvarja sloj "mehkobe", kar zmanjšuje njihovo vpojnost (ne uporabljamo pa ga tudi zaradi morebitnih alergičnih reakcij). Prav tako uporabljamo minimalno količino pralnega praška: manj kot polovico običajne merice. Prašek pušča na plenicah usedline, ki so pogosto krive za to, da postanejo plenice smrdljive in trde. Peremo pri temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec - pogosto je to 60 stopinj. Pranje pri 90 stopinjah ponavadi ni potrebno, sicer pa poleg tega, da porabi veliko energije, tudi krajša življenjsko dobo elastik na plenicah. Pri nas dajemo plenice ponavadi najprej na ciklus za splakovanje, nato pa jih operemo pri 60-ih stopinjah. Predhodno splakovanje odstrani večino umazanije, umazana voda pa gre v odtok. Moderni pralni stroji namreč velik del vode reciklirajo med samim pranjem.

3. Kis in mehke plenice:
Kot že rečeno, ostanki usedlin od pralnega praška (še posebej če tega uporabljamo preveč) pridelajo trde in včasih celo smrdljive plenice. Dodatni razlog za to, da postanejo plenice trde, je lahko tudi trda voda. Najboljši recept za mehke plenice je sušenje v sušilnem stroju. Vendar pa s tem ne odpravimo usedlin od praška, ki lahko povzročajo tudi vnetje otrokove ritke. Poleg tega nimamo vsi doma sušilnega stroja (ki - roko na srce - porabi veliko energije in krajša življenjsko dobo plenic). Da bi naredili plenice mehkejše, uporabimo namesto mehčalca par velikih žlic (do 1 dcl) prozornega ali čim manj obarvanega kisa (ki je brez dodanih začimb; recimo alkoholnega za vlaganje). Kis vlijemo v predalček za mehčalec, tako da se porabi pri zadnjem splakovanju. Kis ne le da razbija (alkalne) vodne minerale in s tem mehča vodo, ampak tudi nevtralizira alkalne usedline od pralnega praška in plenicam vrača naravno Ph vrednost. In ne bojte se, da bodo plenice po pranju smrdele po kisu! Če imate sušilni stroj, vendar želite prihraniti energijo, lahko plenice skoraj do konca posušite na zraku, nato pa jih za 10 minut denete še v stroj: plenice bodo mehkejše, pa še dalj časa se bodo obdržale, ker se skozi sušenje v stroju ne bodo toliko izrabile.

4. Eterična olja in dišeče plenice:
Da bi plenice lepše dišale, lahko pri pranju dodamo v predalček za mehčalec (h kisu, če ga uporabljamo) nekaj kapljic eteričnega olja sivke (jaz npr. kanem po 10 kapljic). Pred otrokovim prvim letom starosti je primerno tudi eterično olje rimske kamilice, po tem pa lahko uporabljamo tudi eterično olje čajevca. Eterična olja sivke in čajevca imata poleg prijetnega vonja tudi to prednost, da delujeta protibakterijsko in protiglivično. Druga eterična olja (na primer eterično olje vrtnice ali sladkega mandlja) so premočna in neprimerna za rabo pri otrocih.

5. Pralni robčki:
Če peremo že plenice, zakaj ne bi še robčkov za brisanje ritke? Pralne robčke lahko kupimo ali naredimo sami iz čim mehkejšega blaga: brušene flanele, frotirja, tetra plenic, gaze ipd. Sama sem ukrojila takšne, ki so ravno prav veliki, da gredo v škatlo za robčke za enkratno uporabo: veliki so 20 x 20 cm, uporabila pa sem brušeno flanelo, ki sem jo le obentlala, da se ne para. Pri enem previjanju običajno porabimo 2-3 robčke. Robčke lahko sproti omočimo pod toplo tekočo vodo, lahko pa že vnaprej pripravimo tekočino, s katero prelijemo robčke v škatli, tako da že navlaženi in blagodejni čakajo, da jih uporabimo na občutljivi otroški ritki. Tukaj je nekaj "receptov" za pripravo tekočine, s katero lahko prelijemo robčke:

Recept 1:
2 vrečki kamiličnega čaja
2 skodelici vrele vode
2 veliki žlici olivnega ali mandljevega olja
1 kapljica eteričnega olja sivke

Recept 2:
1 vrečka kamiličnega čaja
1 skodelica vrele vode
1 velika žlica olja (olivno, mandljevo, otroško)
1 mala žlička otroškega tekočega mila
1 kapljica eteričnega olja sivke

Recept 3:
1 in pol skodelice tople vode
2 veliki žlici olja (olivno, mandljevo, otroško)
2 veliki žlici tekočega otroškega mila

Eteričnega olja nikoli (!) ne dajemo neposredno na kožo, ker je veliko premočno. Eterično olje tudi ni topno v vodi, zato ga mešamo z navadnimi olji, kakršna so olivno ali mandljevo (oboje se dobi v lekarni) ali celo otroško olje. Preden robčke prelijemo, zmes močno premešamo, tako da se oljne kapljice v čaju razpršijo. Namočene robčke vedno porabimo v največ treh dneh, saj lahko po tem začnejo plesneti. (Kar pa glede na to, da plenice - in z njimi robčke - ponavadi peremo na 2 ali 3 dni, ni velika ovira.)

6. Predloge:
Mnogi starši uporabljajo papirnate predloge, ki so tisti prvi sloj, ki se dotika otrokove ritke. Takšne predloge se lahko odplaknejo v stranišče in olajšajo odstranjevanje blata. Namesto papirnatih predlog za (skoraj) enkratno uporabo, se lahko uporabljajo pralne predloge iz flisa. Te lahko naredimo sami: ker se flis ne para, blago samo narežemo na trakove poljubnih velikosti (tako da prekrijejo čim večjo površino pleničke, nekako v obliki peščene ure: v sredini ožje, na koncih pa širše). Predloge iz flisa so posebej primerne, ko otrok že uživa gosto hrano, saj takrat njegovo blato postane manj tekoče in trše. Takšno potem (skoraj vedno) zlahka odluščimo od predloge neposredno v stranišče. Če otrok še zmeraj iztreblja tekoče (kot je to prvih šest mesecev), potem je lahko odplakovanje blata neprijetna zadeva, zato nekateri starši ne uporabljajo predlog iz flisa. Vendar pa imajo predloge iz flisa nekatere nedvomne prednosti: so izredno mehke in zato izredno prijetne za nežne ritke (in potem tudi trdota plenic ni več tolikšen problem); flis prepušča tekočino in vlago pod predlogo, medtem ko predloga ostaja izredno suha. Zato se lahko plenice, pri katerih uporabljamo predloge iz flisa, po suhosti otroške ritke primerjajo s tistimi za enkratno uporabo! In nenazadnje so pralne predloge tudi ekološko bolj prijazne kot tiste za enkratno uporabo. V izredno redkih primerih je lahko otrok občutljiv za flis, zato takrat predlog iz flisa seveda ne uporabljamo.

Z vami sem podelila nekaj naših izkušenj s pralnimi plenicami. Upam, da bo kateri od nasvetov koristil tudi vam!
Mateja Jamnik Bierman