|
Dragi (bodoči) starši:
Razvoj pralnih plenic
je od časov tetra plenic, sponk in plastičnih prekrivnih hlačk neskončno
napredoval. Danes nam plenic ni več treba niti namakati niti likati,
prekrivne hlačke pa so narejene iz materialov, ki čudovito dihajo. Uporaba
hlačnih plenic je tako preprosta, da se niti očetje ne branijo več
previjanja. Tukaj je nekaj koristnih "zvijač", ki sem jih potegnila iz
družinske zakladnice izkušenj s sodobnimi pralnimi plenicami in se vse po
vrsti odlično obnesejo pri previjanju najinih hčerk Hane in Line.
1. Mreža za vedro za plenice:
Umazanih
plenic ni potrebno namakati v vodi. Lahko jih odlagamo v prazno vedro,
kjer bodo počakale na pranje tudi po več dni. Poskrbimo le, da bo vedro
tesno pokrito s pokrovom. Plenice, ki niso namočene, širijo od sebe dosti
manj neprijetnih vonjav, lahko pa v vedro kanemo tudi kapljico eteričnega
olja sivke ali čajevca, da bo vsebina bolj dišeča. Da se nam umazanih, v
vedro odvrženih plenic pozneje ne bi bilo treba več dotikati, lahko prazno
vedro obložimo z mrežasto vrečo, ki jo potem, ko je polna in ko je čas za
pranje, kratko malo z vsebino vred prestavimo v pralni stroj (vreča naj
ostane odprta in plenice bodo šle med pranjem same iz nje). Na ta način se
izognemo nepotrebnemu rokovanju z umazanimi plenicami. Mrežasto vrečo
lahko kupimo ali naredimo sami, pazimo le, da je dovolj
velika. Meni jo je naredila mama kar iz ostankov blaga za prosojne zavese.
2. Pranje in pralni prašek:
Plenice
peremo brez mehčalca, saj ta na plenicah ustvarja sloj "mehkobe", kar
zmanjšuje njihovo vpojnost (ne uporabljamo pa ga tudi zaradi morebitnih
alergičnih reakcij). Prav tako uporabljamo minimalno količino pralnega
praška: manj kot polovico običajne merice. Prašek pušča na plenicah
usedline, ki so pogosto krive za to, da postanejo plenice smrdljive in
trde. Peremo pri temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec - pogosto je to
60 stopinj. Pranje pri 90 stopinjah ponavadi ni potrebno, sicer pa poleg
tega, da porabi veliko energije, tudi krajša življenjsko dobo elastik na
plenicah. Pri nas dajemo plenice ponavadi najprej na ciklus za
splakovanje, nato pa jih operemo pri 60-ih stopinjah. Predhodno
splakovanje odstrani večino umazanije, umazana voda pa gre v odtok.
Moderni pralni stroji namreč velik del vode reciklirajo med samim pranjem.
3. Kis in mehke plenice:
Kot že rečeno,
ostanki usedlin od pralnega praška (še posebej če tega uporabljamo preveč)
pridelajo trde in včasih celo smrdljive plenice. Dodatni razlog za to, da
postanejo plenice trde, je lahko tudi trda voda. Najboljši recept za mehke
plenice je sušenje v sušilnem stroju. Vendar pa s tem ne odpravimo usedlin
od praška, ki lahko povzročajo tudi vnetje otrokove ritke. Poleg tega
nimamo vsi doma sušilnega stroja (ki - roko na srce - porabi veliko
energije in krajša življenjsko dobo plenic). Da bi naredili plenice
mehkejše, uporabimo namesto mehčalca par velikih žlic (do 1 dcl)
prozornega ali čim manj obarvanega kisa (ki je brez dodanih začimb; recimo
alkoholnega za vlaganje). Kis vlijemo v predalček za mehčalec, tako da se
porabi pri zadnjem splakovanju. Kis ne le da razbija (alkalne) vodne
minerale in s tem mehča vodo, ampak tudi nevtralizira alkalne usedline od
pralnega praška in plenicam vrača naravno Ph vrednost. In ne bojte se, da
bodo plenice po pranju smrdele po kisu! Če imate sušilni stroj, vendar
želite prihraniti energijo, lahko plenice skoraj do konca posušite na
zraku, nato pa jih za 10 minut denete še v stroj: plenice bodo mehkejše,
pa še dalj časa se bodo obdržale, ker se skozi sušenje v stroju ne bodo
toliko izrabile.
4. Eterična olja in dišeče plenice:
Da
bi plenice lepše dišale, lahko pri pranju dodamo v predalček za mehčalec
(h kisu, če ga uporabljamo) nekaj kapljic eteričnega olja sivke (jaz npr.
kanem po 10 kapljic). Pred otrokovim prvim letom starosti je primerno tudi
eterično olje rimske kamilice, po tem pa lahko uporabljamo tudi eterično
olje čajevca. Eterična olja sivke in čajevca imata poleg prijetnega vonja
tudi to prednost, da delujeta protibakterijsko in protiglivično. Druga
eterična olja (na primer eterično olje vrtnice ali sladkega mandlja) so
premočna in neprimerna za rabo pri otrocih.
5. Pralni robčki:
Če peremo že plenice,
zakaj ne bi še robčkov za brisanje ritke? Pralne robčke lahko kupimo ali naredimo sami iz čim mehkejšega blaga:
brušene flanele, frotirja, tetra plenic, gaze ipd. Sama sem ukrojila
takšne, ki so ravno prav veliki, da gredo v škatlo za robčke za enkratno
uporabo: veliki so 20 x 20 cm, uporabila pa sem brušeno flanelo, ki sem jo
le obentlala, da se ne para. Pri enem previjanju običajno porabimo 2-3
robčke. Robčke lahko sproti omočimo pod toplo tekočo vodo, lahko pa že
vnaprej pripravimo tekočino, s katero prelijemo robčke v škatli, tako da
že navlaženi in blagodejni čakajo, da jih uporabimo na občutljivi otroški
ritki. Tukaj je nekaj "receptov" za pripravo tekočine, s katero lahko
prelijemo robčke:
Recept 1:
2 vrečki kamiličnega čaja
2
skodelici vrele vode
2 veliki žlici olivnega ali mandljevega olja
1 kapljica eteričnega olja sivke
Recept 2:
1 vrečka kamiličnega čaja
1
skodelica vrele vode
1 velika žlica olja (olivno, mandljevo, otroško)
1 mala žlička otroškega tekočega mila
1 kapljica eteričnega olja
sivke
Recept 3:
1 in pol skodelice tople vode
2
veliki žlici olja (olivno, mandljevo, otroško)
2 veliki žlici tekočega
otroškega mila
Eteričnega olja nikoli (!) ne dajemo neposredno na
kožo, ker je veliko premočno. Eterično olje tudi ni topno v vodi, zato ga
mešamo z navadnimi olji, kakršna so olivno ali mandljevo (oboje se dobi v
lekarni) ali celo otroško olje. Preden robčke prelijemo, zmes močno
premešamo, tako da se oljne kapljice v čaju razpršijo. Namočene robčke
vedno porabimo v največ treh dneh, saj lahko po tem začnejo plesneti. (Kar
pa glede na to, da plenice - in z njimi robčke - ponavadi peremo na 2 ali
3 dni, ni velika ovira.)
6. Predloge:
Mnogi starši uporabljajo
papirnate predloge, ki so tisti prvi sloj, ki se dotika otrokove ritke.
Takšne predloge se lahko odplaknejo v stranišče in olajšajo odstranjevanje
blata. Namesto papirnatih predlog za (skoraj) enkratno uporabo, se lahko
uporabljajo pralne predloge iz flisa. Te lahko naredimo sami: ker se flis
ne para, blago samo narežemo na trakove poljubnih velikosti (tako da
prekrijejo čim večjo površino pleničke, nekako v obliki peščene ure: v
sredini ožje, na koncih pa širše). Predloge iz flisa so posebej primerne,
ko otrok že uživa gosto hrano, saj takrat njegovo blato postane manj
tekoče in trše. Takšno potem (skoraj vedno) zlahka odluščimo od predloge
neposredno v stranišče. Če otrok še zmeraj iztreblja tekoče (kot je to
prvih šest mesecev), potem je lahko odplakovanje blata neprijetna zadeva,
zato nekateri starši ne uporabljajo predlog iz flisa. Vendar pa imajo
predloge iz flisa nekatere nedvomne prednosti: so izredno mehke in zato
izredno prijetne za nežne ritke (in potem tudi trdota plenic ni več
tolikšen problem); flis prepušča tekočino in vlago pod predlogo, medtem ko
predloga ostaja izredno suha. Zato se lahko plenice, pri katerih
uporabljamo predloge iz flisa, po suhosti otroške ritke primerjajo s
tistimi za enkratno uporabo! In nenazadnje so pralne predloge tudi
ekološko bolj prijazne kot tiste za enkratno uporabo. V izredno redkih
primerih je lahko otrok občutljiv za flis, zato takrat predlog iz flisa
seveda ne uporabljamo.
Z vami sem podelila nekaj naših izkušenj
s pralnimi plenicami. Upam, da bo kateri od nasvetov koristil tudi
vam!
Mateja Jamnik Bierman
|
