|
PREIZKUS UPORABNOSTI PLENIC »RUMENI RACMAN« IN
BAMBUSOVIH PLENIC
Plenica »Zeleni racman iz
bombažne flanele« je zelo vpojna, vendar je njen kroj preširok in masa
prevelika za zadostno gibalno svobodo v medenici. Plenica »Rumeni racman«
zaradi svojega ožjega kroja omogoča zadostno gibanje, ni pa tako vpojna.
Bambusova plenica je zelo vpojna, mehka in tanjša. Zanimalo nas je, ali bi
lahko s kombinacijo »Rumenih racmanov« in bambusovih plenic ter brez
uporabe »Zelenih racmanov iz bombažne flanele« zagotovili ustrezno gibalno
svobodo in suhost otroka. S tehtanjem plenic pred uporabo in po uporabi
smo dobili podatek o količini urina v plenici in na osnovi tega sklepali
na stopnjo mokrote, ki ji je bil otrok izpostavljen. Subjektivno smo
ocenjevali, če je bodi moker in v kakšnem obsegu.
V preizkus je bil vključen en otrok v obdobju 3 mesecev (v starosti od
21 do 24 mesecev). Na razpolago smo imeli 17 plenic »Rumeni racman« z
ozkimi vložki, 2 bambusovi plenici »Popolini« two size (L) in 1 »Popolini«
One size Organic z vložkom, 3 prekrivne hlačke iz mikroporja velikosti (L)
in ene volnene prekrivne hlače (L).
Rezultate smo zbrali za 36 previjalnih dni (nepopolno beleženih dni
nismo upoštevali!). Previjali smo v plenice »Rumeni racman« z enojnim
vložkom in prekrivnimi hlačkami iz mikroporja podnevi, »Rumeni
racman« z dvojnim ozkim vložkom in prekrivnimi hlačkami iz mikroporja in
Bambusove plenice z volnenimi prekrivnimi hlačkami ponoči. V poizkusu smo
ugotovili: bodi je bil suh v 89 do 95 % in moker le ob robu v 4,2 do 8,3
%. Najdaljši časovni intervali med posameznimi previjanji so bili ponoči
od 10 do 16 ur, najkrajši podnevi med 1 uro in 8 urami. Povprečni časovni
interval je bil 5 ur in 50 minut. V šestintridesetih dneh, ko smo
previjali v »Rumene racmane« cel dan, smo le te zamenjali trikrat
(15 dni), štirikrat (18 dni) in petkrat (3 dni). Razlika v teži
plenice pred previjanjem in po previjanju predstavlja količino urina v
gramih (g). Glede na količino urina smo naredili štiri kategorije (do 50
g, 50-100 g, 100-150 g, nad 150 g). Težja kot je bila plenica, bolj je
bila mokra in večji je bil delež mokrih bodijev. Pri teži urina 50 g
in od 50 do 100 g je bila plenica suha do polovično mokra, bodi je bil
suh v 98 %. Takšnih je bilo 62 % vseh plenic. Pri teži urina med 100
in 150 g je bila celotna plenica mokra, prekrivne hlačke so bile suhe
in bodi je ostal suh v 78 %. Takšnih plenic je bilo 23 %. Plenice z
več kot 150 g urina so bile v celoti mokre in tudi prekrivne hlačke so
bile vlažne. V 71 % je bil bodi suh. Takšnih je bilo 15 % vseh plenic.
Večinoma so bile to nočne plenice.
Maksimalna teža urina je bila 227 g (nočna plenica), minimalna 19 g in
v povprečju 93,7 g. Povprečna vrednost pade v interval od 50 do 100 g, kar
je normalno mokra plenica.
Iz poizkusa je razvidno, da lahko otroka v starosti od 21 do 24 mesecev
previjamo le v plenice »Rumeni racman« tri do petkrat na dan in mu s tem
zagotovimo zadostno suhost ter gibalno svobodo v področju medenice.
Glede na starost otroka in tudi večjo količino urina, ki jo izloči, lahko
sklepamo, da so rezultati pri mlajših otrocih še bolj ugodni.
Na podlagi podatkov, dobljenih v raziskavi, lahko zaključimo, da
uporaba plenic »Zeleni racman iz bombažne flanele« ni potrebna. S stališča
pravilnega razvoja otroka jih odsvetujemo, saj njihova večja vpojnost ne
odtehta tveganja gibalnih težav zaradi imobilizacije medenice.
Ljubljana,
12.2.2008 mag. Petra Durjava
Lajevec, dipl.
fizioterapevtka |